Primož Dolničar je ime, ki ga najbrž ni treba posebej predstavljati. Je vsestranski slovenski kuhar, znan po svojem edinstvenem pristopu h kulinariki in nastopih tako na domači kot mednarodni televiziji. Čeprav je sprva študiral filozofijo, je svojo kariero usmeril v ustvarjalne poklice, kot so fotografija, scenografija in kasneje tudi kuhanje. Preboj na kuharski sceni je dosegel z oddajo Z vrta na mizo, ki jo je predvajal kanal 24Kitchen, kar ga je postavilo v vlogo prvega Slovenca z oddajo na tem priljubljenem mednarodnem kanalu.
Te dni ga lahko spremljate v oddaji Okusi dveh generacij: jabolko ne pade daleč od drevesa, kjer kuha s sinom Gabrom. Skupaj pripravljata tradicionalne slovenske recepte v sodobni preobleki. Medtem ko Primož predstavlja stare recepte, ga 14-letni Gaber izziva z modernimi kuharskimi tehnikami.
Njegova kuharska filozofija temelji na ustvarjalnosti in občutku, saj daje prednost improvizaciji pred strogim sledenjem receptom. Dolničar poudarja uporabo svežih, lokalnih sestavin ter verjame, da mora biti hrana pripravljena z ljubeznijo in ne zgolj tehnično natančnostjo. Njegovo delo je močno povezano z naravo in sezonskimi živili, kar se odraža tudi v njegovi knjigi Z vrta na mizo.
A Primož ni le mojster kuhanja, temveč tudi človek številnih strasti, ki jih z enako predanostjo vpleta v svoje življenje. Čeprav ga večina poznate po njegovi inovativni kulinariki, ki prepleta tradicijo in sodobne tehnike, je Primož tudi velik ljubitelj fotografiranja, se ukvarja z mizarstvom, predvsem pa že od malih nog kolesari.
In ravno zato bomo danes stopili iz kuhinje in se osredotočili na njegovo izjemno strast – kolesarjenje. Kako se ta dejavnost prepleta z njegovim vsakdanom in kaj mu kolesarjenje pomeni? Mogoče je sedaj, ko vozi vrhunsko mestno kolo Cortina U4 Solid, je še bolj zagnan? Vabljeni k branju zanimivega intervjuja, kjer Primož deli svoje izkušnje s tega področja, govori o svojih najljubših kolesarskih poteh in razkrije, kako mu kolesarjenje pomaga ohranjati ustvarjalni zagon tudi v kuhinji.
Kaj vam pomeni kolesarjenje in kako dolgo že kolesarite?
Moram poudariti, da mi kolesarjenje veliko pomeni že od majhnega – kot otrok sem začel s poniji, kasneje sem vozil BMX, si med vožnjami zlomil roke in noge, kljub temu nadaljeval z gorskimi kolesi in tako naprej do danes. Ker sem že starejši, se pač več vozim z mestnimi kolesi, zato tudi odločitev za elegantno in umirjeno Cortino U4 🙂
Kako sedaj kolesarjenje združujte s kulinariko? Kako pogosto se npr. s kolesom odpravite po sveže sestavine na tržnico? Je obisk tržnice zdaj, ko imate vrhunsko mestno kolo, del vašega kulinaričnega rituala? Imate nasvet za tiste, ki ne vejo, kako spakirati npr. svežo zelenjavo, zelišča ali celo ribe?
Zelo pogosto! Približno trikrat na teden se s svojo Cortino odpravim po sestavine na bližnjo tržnico Koseze, ki je oddaljena le nekaj kilometrov. S kolesom je to veliko lažje – ni težav s parkiranjem, naložim vse, kar potrebujem, in se odpeljem nazaj. To je postalo del mojega vsakdanjega kulinaričnega rituala. Prav za ta namen sem si na kolo spredaj namestil velik zaboj, kamor lahko lepo zložim zelenjavo in zelišča. Če kupim ribe in je zunaj toplo, vzamem posodice z ledom, jih dam v nahrbtnik, in tako pripeljem ribe do doma sveže, kot sem jih kupil.
Ker včasih potrebujem res veliko sestavin (prišel sem tudi do 20 kg naenkrat) je super, da imam tako kolo, ki ga velika teža ne ovira, ampak pelje gladko, stabilno in tudi varno pripelje tudi težak tovor. Poleg tega z lahkoto naložim tovor, saj ima kolo dvojno nogico in ni šans, da se prevrne. Poleg tega ima Cortina prestave v pestu in če pozabiš prestaviti v prestavo ni težave, ker prestavo enostavno obrneš in štartaš s prvo, kar pri ostalih kolesih ni možno in je treba prestavljati med vožnjo. Odlična prednost.
Ali ima kolesarjenje kakšen vpliv na vaš proces kuhanja? Vas vožnja s kolesom sprošča in vam daje čas za razmislek o novih receptih? Se vam je kdaj zgodilo, da ste na kolesu našli navdih za novo jed?
Morda kolesarjenje ne vpliva na kuhanje ravno neposredno, a me zagotovo sprošča. Med sproščenim kolesarjenjem namreč lažje razmišljam o novih jedeh. Še posebej, ko grem na gorsko kolesarjenje, me pogosto navdihnejo vonjave, ki jih zaznam med gozdnimi potmi, kot je čemaž, kostanj ali številne gobe. V takih trenutkih se vsekakor rojevajo nove kulinarične ideje. Narava res ponuja ogromno inspiracije.
Se kdaj odpravite na kolesarsko turo z namenom izključno raziskovanja lokalnih kulinaričnih posebnosti? Ste se že kdaj podali na, recimo temu, kulinarično kolesarsko potovanje?
Ne, po pravici povedano nisem tip kolesarja, ki bi se na tak način podajal na odkrivanje kulinaričnih posebnosti. Po mestu imam navadno točno določen cilj, kam grem, zato tovrstnih kolesarskih potovanj nisem nikoli prakticiral.
Ali menite, da ima kolesarjenje podoben pomen kot kuhanje po starih receptih – vračanje k enostavnim, počasnejšim in bolj premišljenim pristopom? Kakšno vlogo ima trajnost pri pri vaši kulinarični filozofiji in vsakodnevnih življenjskih navadah? Kaj imata skupnega kolesarjenje in kuharija?
Morda se pri mestnih kolesih čuti nostalgija, vendar mislim, da smo danes bolj osredotočeni na moderno tehnologijo in zeleni način življenja. Zame je kolesarjenje predvsem izraz trajnosti in mobilnosti, kar se v zadnjem času vedno bolj poudarja. Vedno iščem lokalne in sezonske sestavine, saj verjamem, da je to eden najboljših načinov, kako lahko prispevamo k varovanju okolja. Kolesarjenje in trajnostna kuhinja gresta absolutno z roko v roki – oboje temelji na preprostosti in spoštovanju narave. Tako kot pri kuhanju, kjer se vračamo k sezonskim in lokalnim sestavinam, je kolesarjenje način, kako se vračamo k preprostejšim oblikam gibanja. Oboje poudarja pomembnost trajnosti in preprostosti, kar je osnova za bolj uravnotežen in z naravo povezan življenjski slog.
Ali menite, da bi morala mesta bolj spodbujati kolesarjenje kot del trajnostnega načina življenja? Podobno kot bi morala spodbujati lokalno in sezonsko prehrano?
Absolutno! Mislim, da so v mnogih mestih že prisotne pobude v tej smeri, tudi v Ljubljani opažam napredek. Kolesarske steze postajajo vse bolj urejene, kar omogoča večjo varnost in mobilnost. Verjamem, da bi morala biti trajnostni prevoz in lokalna prehrana ključni elementi prihodnosti.
Kolesarjenje zahteva določeno mero vzdržljivosti in osredotočenosti – so te lastnosti pomembne tudi pri kuhanju po tradicionalnih metodah?
Seveda. Kolesarjenje te uči vztrajnosti in potrpežljivosti, kar je ključnega pomena tudi pri kuhanju, še posebej ko gre za tradicionalne metode. Vse se vrti okoli natančnosti in skrbnega postopka.
Ali imate kakšne posebne spomine na kolesarjenje iz otroštva ali mladosti, ki so vas povezali z naravo in tradicionalnimi vrednotami? Kot sem še omenil, že celo življenje vozim kolo. Začel sem s poniji, nadaljeval z BMX-i, nato z gorskimi kolesi. Kolesarjenje je vedno imelo poseben pomen, saj me je povezovalo z naravo in mi omogočalo, da uživam v preprostih trenutkih.
Če bi lahko vozili kolo z enim znanim kuharskim mojstrom iz bližnje preteklosti, s kom bi se podali na pot in zakaj? Katera impozantna osebnost bi vas najbolj navdihnila pri takem popotovanju?
Definitivno bi izbral Hestona Blumenthala. On je znanstvenik v svetu kuhanja, odkriva nove stvari, hkrati pa ima zelo zanimiv smisel za humor. Z veseljem bi se z njim podal na kolesarsko avanturo in se pogovarjal o eksperimentih v kulinariki.
Kakšne jedi bi priporočili kolesarjem, ki iščejo hitro, a hranljivo malico med vožnjo? Ali imate kakšen nasvet, kako ohraniti energijo s pravo izbiro hrane?
Sam med vožnjo ne jem, vedno se raje najem po koncu vožnje. Kar se tiče obrokov po kolesarjenju, obožujem piščanca – je lahka, a hranljiva izbira, ki mi hitro povrne energijo.
Ste že kdaj izpeljali kulinarično delavnico na prostem, kamor so udeleženci prispeli s kolesi? Kako bi lahko združili športni dogodek s kulinarično izkušnjo na naraven, preprost način? Imel sem kuharski studio, kjer so udeleženci večkrat prihajali s kolesi, saj je bilo parkirišč malo. Bili so zelo zadovoljni, ker je kolesarjenje omogočalo hitro in enostavno udeležbo na delavnicah. Verjamem, da bi takšna kombinacija športnih in kulinaričnih dogodkov bila zelo uspešna.
Če bi lahko ustvarili kolesarsko pot, ki bi potekala skozi kulinarične postojanke, katere destinacije bi izbrali? Katere restavracije, kmetije ali tržnice bi bile na vaši idealni poti? Definitivno bi začel z ljubljanskimi tržnicami, še posebej koseško. Morda bi dodal še kakšno kolesarjenje skozi Savlje in obisk tamkajšnjih kmetij. To bi bil odličen krog za ljubitelje svežih, lokalnih sestavin.
Čisto za konec še na hitro nekaj o Tomosu Flexerju, ki ga vozi vaš sin Gaber. Kako je prišlo do nakupa tega modela, ki ga mnogi mladostniki danes ne poznajo? Kaj mislite, zakaj Tomos še vedno uživa tak kultni status?
Ideja za nakup Tomosa je prišla od mojega sina, ki je že prej poznal to znamko, saj ima bratranca, ki zbira Tomose in ima kar 50 različnih modelov. Ko sem mu pokazal, da obstaja tudi električni Tomos, se je takoj navdušil in me prepričal, da mu ga moram kupiti. Tomos ima poseben status, ker je povezan z nostalgičnimi spomini naše generacije, saj smo se z njim srečevali že v otroštvu. Spomnim se, kako sem v New Yorku zaslišal njegov značilen zvok in takoj prepoznal Tomosa. Ta motor nas še vedno povezuje, kar se kaže v ohranjanju njegove tradicije med mladimi, ki ga popravljajo in skrbijo zanj, kar je podobno mojim prizadevanjem za ohranjanje tradicionalnih kuharskih tehnik.
Poleg tega moj sin redno sodeluje pri mojih kulinaričnih podvigih, saj z legendarnim Tomosom dostavi sveže sestavine z tržnice, kar vidimo v najini novi oddaji. Gaber pravi, da gre “flexat” 🙂
Kako bi primerjali vožnjo s Tomosom z vašim kolesarjenjem? Oba načina prevoza imata nekaj retro čara, a sta zelo različna – kako vi to doživljate?
Tudi Gabru ukradem Tomosa, posebej kadar se mi mudi v službo in nočem biti preveč zasopihan ker se praktično sam pelje. Cortina je mestno, udobno kolo, ki gre lepo svojo pot in je mirno Tomos pa manjši in živahen – v bistvu mi ustrezata oba načina, odvisno od dneva, kako sem razpoložen 🙂
Primožu se zahvaljujemo za prijeten pogovor in deljenje njegovih izkušenj ter misli. Bilo nam je resnično navdušujoče slišati o njegovem odnosu do kolesarjenja in strasti do nove Cortine. Želimo mu še mnoge prijetne prevožene kilometre in uživanje v vseh čarih, ki jih kolesarjenje ponuja. Upamo, da se kmalu spet srečamo, bodisi na kulinarični bodisi na kolesarski poti!
- Preseganje predsodkov: je električno kolo res izbira le za lenuhe ali je morda odkritje stoletja oz. pametna mobilna alternativa za Slovence? - 14/01/2025
- Maksimizirajte doseg e-kolesa: Kaj morate za to storiti sami. - 30/12/2024
- Prodaja rabljenih koles zdaj tudi pri Newbike – preverjena kakovost z garancijo! - 10/12/2024
