V današnjem prispevku si bomo pogledali, kako je kolesarjenje pripomoglo k temu, da je slovenska prestolnica postala eno najbolj prijetnih mest za prebivanje v Evropi. Ste vedeli, da je bila Ljubljana lani gostiteljica Velo-city? Kaj to sploh je in kaj pomeni za Ljubljano in nenazadnje za promocije Slovenije, zapišemo v nadaljevanju.
Kazalo
Kaj je Velo-city?
Zgodovina
Velo-city je serija konferenc o načrtovanju kolesarjenja in kolesarske infrastrukture, ki je bila osnovana leta 1980 v Bremnu. Ime Velo-city je manjša besedna igra, v francoščini je vélo kolo, Velo-city (velocity) pa v angleščini pomeni hitrost. Lastnik blagovne znamke je Evropska kolesarska zveza, upravni odbor ECF pa je organ odločanja za Velo-city.
Na začetku so bili gostje in govorci na konferencah predvsem ljubitelji kolesarjenja, danes pa je Velo-city znan po tem, da združuje ljudi, ki se ukvarjajo s politiko, promocijo in skrbjo za kolesarje. Pisan nabor različnih poklicev, veščin in izkušenj je dragocena sestavina uspeha dogodkov. Velo-city je forum, kjer se srečajo tako zainteresirane strani iz lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasti kot tudi politiki, akademiki, svetovalci, industrijalci in uporabniki koles.
Velo-city je priložnost, da se pokaže stalna in trajna prizadevanja za izboljšanje kolesarjenja v mestu. Pariz je na primer po navdihu konference Velo-city 2003 leta 2007 lansiral Vélib’ Métropole in s tem pritegnil svetovno pozornost. Vélib’ Métropole je nova generacija samopostrežne sheme izposoje koles, kot je še ni bilo na svetu, z mehanskimi (zelenimi) in električnimi (modrimi) kolesi, ki se polnijo na postajah. Leta 2021 je storitev delovala 24 ur na dan na približno 60 lokacijah širšega območja Pariza.
Zakaj Velo-city
Velo-city kot vodilni vsakoletni dogodek Evropske kolesarske zveze igra dragoceno vlogo pri promociji kolesarjenja kot trajnostnega in zdravega prevoza za vse. Konferenca ponuja platformo za izmenjavo znanja in prenos politik vse večjemu številu več kot 1400 Velo-državljanov iz več kot 60 držav, vključenih v politiko, promocijo in zagotavljanje kolesarjenja, aktivne mobilnosti in trajnostnega urbanega razvoja. Konferenčna razstava prikazuje najnovejše inovacije za boljšo kolesarsko izkušnjo v mestih in zunaj njih.
Ljubljana in Velo-city
Pred več kot desetletjem se je Mestna občina Ljubljana odločila, da bo dala prednost pešcem in kolesarjem pred motoriziranim prometom, za kar je prejela številne nagrade. To ji je kot priznanje za svojo politiko trajnostnega urbanega razvoja prineslo tudi kandidaturo za gostiteljico Velo-city 2022. Z do 70-odstotnim zmanjšanjem emisij ogljika in 16-odstotnim deležem kolesarjenja lahko mesto pokaže veliko uspehov pri svojem delu.
Ljubljana je tako med 14. in 17. junijem gostila Velo-city 2022 (2) pod temo Cycling the Change in predstavila svoje nedavne uspehe pri izboljšanju kolesarjenja pred več kot 1400 zagovorniki kolesarstva, oblikovalci politik, mestnimi uradniki, vodilnimi v industriji, raziskovalci in novinarji. Na štiridnevni konferenci se je zvrstilo več kot 60 sej in sedem plenarnih zasedanj z več kot 350 govorci na visoki ravni.
Razvoj kolesarjenja v Ljubljani
Z 280.000 prebivalci je Ljubljana ena najmanjših, a hkrati najbolj napredno mislečih prestolnic v Evropi, ko gre za ustvarjanje bivalnih prostorov za ljudi. Ob pogledu na danes 17 hektarjev veliko ljubljansko cono za pešce, kjer je kolesarjenje dovoljeno in motorni promet prepovedan, se zdi, da avtomobili postajajo ostanek preteklosti.
Ljubljana si je idejo o mestnem središču brez avtomobilov prvič zamislila leta 2007 z »Vizijo Ljubljane 2025«, strateškim dokumentom, ki je začrtal konkretne ukrepe za spremembo potovalnega vedenja ljudi. Preoblikovanje ljubljanskega mestnega jedra se je začelo z ureditvijo Wolfove ulice in Prešernovega trga za pešce, po istem modelu pa je leta 2011 sledil tudi Kongresni trg.
Slovenska cesta
Leta 2015 je Mestna občina Ljubljana za motorni promet zaprla Slovensko cesto, eno svojih glavnih prometnih žil, ki mesto povezuje od severa proti jugu. Slovenska cesta, ulica, ki do leta 2013 sploh ni imela kolesarske steze, je danes znana kot »ljubljanska dnevna soba« in je postala skupni prostor kolesarjev, pešcev in javnega prometa.
Zavezanost mesta k več in boljšemu kolesarjenju je močno izboljšala kakovost življenja Ljubljančanov. Medtem ko so se emisije ogljika zmanjšale za 70 %, se je raven hrupa v območjih za pešce znižala za šest decibelov. Poleg tega so ukrepi naleteli na izjemno odobravanje javnosti.
Kolesarske steze
Mestna občina Ljubljana je za vse večje število kolesarjev poskrbela tudi s številnimi drugimi ukrepi. Ljubljana se danes ponaša z več kot 300 km dolgim kolesarskim omrežjem, ki se iz leta v leto povečuje. Poleg tega je Ljubljana omogočila kolesarjenje v nasprotni smeri po 123 enosmernih ulicah in vzpostavila 21 skupnih pasov za motorni promet in kolesarje.
Slovenska prestolnica je v letih 2021 in 2022 postavila 286 kolesarskih nosilcev za varno parkiranje približno 600 koles in tako dodala že razpoložljivih 10.000 kolesarskih mest. Načrtuje tudi gradnjo podzemne garaže za kolesa.
Suporaba koles v mestu
Souporaba koles se je izkazala kot ključna za normalizacijo kolesarske kulture v Ljubljani. Mestni sistem za souporabo koles BicikeLJ je bil predstavljen leta 2011 s 300 kolesi, razdeljenimi na 30 postajah. Od takrat je BicikeLJ napredoval proti temu, da postane eden najuspešnejših evropskih programov souporabe koles. BicikeLJ, ki zdaj šteje 830 koles na 83 postajah, 17 % Ljubljančanov pa ima letno naročnino, je postal simbol novega kolesarskega vala, ki preplavlja mesto. Konec aprila 2022 so bila kolesa Bicikelj od vzpostavitve maja 2011 izposojena več kot 9,1 milijona krat.
Izposoja električnih koles
Velo-city konferenca je bila med drugim pobudnik za postavitev novega, še bolj izpopolnjenega sistema, in sicer storitve za izposojo električnih koles. Nomago Bikes Ljubljana. Ta je zaživela 16. 6. 2022. Za razliko od sistema BicikeLJ gre tukaj za električna kolesa, kar pomeni, da so kolesa zelo primerna za kolesarjenje na daljše razdalje. V prvi fazi so postavili 25 postajališč in v sistem vključili 75 električnih koles.
Ostali dogodki
Z dogodki in akcijami, kot so Evropski teden mobilnosti, Pripelji srečo v službo in drugi kolesarski festivali, si mesto prizadeva spodbuditi več ljudi h kolesarjenju in obveščati različne deležnike o svojih najnovejših ukrepih.
Ljubljana je kot priznanje za svojo zavezanost kolesarjenju in ustvarjanju bolj zelene prihodnosti prejela naziv Zelena prestolnica Evrope 2016, Evropski teden mobilnosti 2003 in 2013, Najzelena prestolnica Evrope leta 2021 in zmagala v kandidaturi za gostiteljico letnega svetovnega kolesarskega vrha Velo-city 2022.
Kolesarjenje v Ljubljani danes
Vožnja s kolesom je udobna, saj se Ljubljana razprostira na večinoma ravni površini, ki gostujočim kolesarjem ponuja veliko lahko dostopnih zanimivosti. Kolesarji se lahko podajo na eno od štirih tematskih kolesarskih poti, ki so bile zasnovane in označene tako, da povezujejo najlepše dele mesta, kot so Fužinski grad ob nabrežju Ljubljanice, Kodeljevo, mestno jedro ali mojstrovine slavnega arhitekta Jožeta Plečnika.
Ljubljana trenutno ponuja več kot 300 km urejenih kolesarskih poti. Skladno z zdravo prometno politiko je kolesarjenje dovoljeno v nasprotni smeri na številnih enosmernih cestah, pa tudi v conah za pešce v središču mesta. Mreža kolesarskih stez se nenehno povečuje, sledijo pa ji številne gorske steze po mestu.
- VIR (1) Secrets of Paris
- VIR (2) Velo-city 2022
- VIR (3) Ljubljana.si
- VIR (4) Geopedia
- VIR (5) Nomago
- Preseganje predsodkov: je električno kolo res izbira le za lenuhe ali je morda odkritje stoletja oz. pametna mobilna alternativa za Slovence? - 14/01/2025
- Maksimizirajte doseg e-kolesa: Kaj morate za to storiti sami. - 30/12/2024
- Prodaja rabljenih koles zdaj tudi pri Newbike – preverjena kakovost z garancijo! - 10/12/2024
