Za devetimi gorami in devetimi vodami … Ah saj ne, zgolj v majhnem obmorskem mestecu, eksotičnem, poetičnem in nadvse slikovitem, je živel fant po imenu Luka. Bil je mlad in poln življenja ter kot vsi mladi obseden z mopedi. Natančneje, z mopedom Tomos. Vsak prost trenutek je preživel na svojem čudovitem mopedu, ki ga je popravljal in nadgrajeval, da bi bil še hitrejši in lepši in bolj sijoč.
Nekega sončnega popoldneva se je Luka tako kot že mnogokrat s svojim mopedom zagnal po obmorski promenadi. S hitrostjo je piskal med kolesarji in sprehajalci, a njegovo srce je vedno bolj hrepenelo po nekom, s komer bi lahko delil svojo strast do hitrosti in vetra v laseh.
In potem je prišla sreča na dveh nogah. Na promenadi je zagledal dekle z iskrivimi očmi in nasmehom, ki je krasil njen nežni obraz. Bila je Ana. S svojim prijaznim in odprtim pogledom je takoj pritegnila Lukovo pozornost.
Luka ni potreboval veliko prepričevanja, da bi povabil Ano na prvi zmenek. In tako je bilo, da je na ta poseben dan prišel Luka, ne tako zelo lepo oblečen ali z novo pričesko, temveč z mopedom, ki je bil njegov ponos. Ana je bila navdušena. Skupaj sta se odpeljala po obalnih cestah, veter pa jima je nagajivo mršil lase.
Tako se je začela njuna ljubezenska zgodba, ki je rasla ob vsakem prevoženem kilometru. Tomos moped je postal simbol preživljanja njunega skupnega časa in je poskrbel za mnoge nepozabne dogodivščine. Skupaj sta raziskovala obmorsko okolico, se vozila na piknike in opazovala sončne zahode ob morju.
Ko sta se odločila za družino, je moped nekaj časa še vedno ostajal njun zvesti spremljevalec. Toda s prihodom otrok je bilo vedno manj časa za vožnjo in več za družinske obveznosti. Moped je počasi postajal manj pomemben in je končno utonil v pozabo, kar naenkrat se je znašel pozabljen v kotu garaže, pokrit s prahom in spomini.
Leta so minevala, otroci so rasli, in majhni drobižki so kar naenkrat postali energični najstniki.
En sončen dan je eden od otrok, najstnik Filip prikolesaril domov na povsem novem električnem kolesu, ki se je Luki in Ani zdel nekako znan, a ga vseeno nista čisto prepoznala. Bil je Tomos Flexer, znamka, ki je v Filipovi generaciji še niso prav dobro poznali, saj je vmes “zginila” in je bila za njih popolna novost na trgu. Ana in Luka sta bila presenečena, ko sta videla sina, kako se smeje na električnem kolesu, kar je vzbudilo spomine na njuno lastno mladost.
“Filip, kje si pa našel to kolo?” je vprašal Luka, medtem ko je Ana raziskovala to krasno kolo.
Filip je odgovoril z navdušenjem: “Nanj sem naletel v trgovini s kolesi Newbike. Bil je tako kul, da sem se odločil, da ga moram imeti. Poleg tega pa sem slišal, da so e-kolesa zdaj vse bolj IN.”
Ana je s spoštovanjem pogledala sina. “Res je lep,” je rekla. “Ampak zakaj ravno Tomos Flexer?”
Filip je zardel. “Preprosto mi je bilo všeč to kolo, ker je bilo tako trendovsko. Ko sem ga zagledal v trgovini, sem bil takoj prevzet nad njegovim videzom in tehničnimi lastnostmi. Kljub temu, da nisem natančno vedel, za katero znamko koles natančno gre, sem bil prepričan, da je ta kolo nekaj posebnega. Predvsem me je pritegnil njegov dizajn – tak frajerski je.
Poleg tega sem nekje že slišal, da je „Flexi“ ful vsestranski in da ga lahko vozim praktično kjerkoli – lahko grem z njim do moje šole, raziščem našo okolico, najboljše pa je, da lahko zadaj peljem še mojo punco. Sem ji že povedal za nakup in je res presrečna. Skratka, Flexer me je resnično navdušil, saj sem želel kolo, ki mi bo omogočilo svobodo in neodvisnost pri vsakdanjih opravkih.
In da vesta, ko sem ga prvič preizkusil, sem bil navdušen, kako super se pelje v hrib. Tista kratka vožnja na Tomos Flexerju je bila popolna mešanica adrenalina in sprostitve, ob kateri sem se počutil neverjetno živahno in svobodno.
Tako sem se pač odločil za Tomos Flexer kot moje novo kolo. Kaj naj rečem, preprosto mi je dal tisti občutek svobode, kar pomeni, da bom lahko šel z njim kamorkoli!”
Ko sta si Luka in Ana natančneje ogledala Tomos Flexer, ju je njegov videz in tehnologija povsem prevzela. Očetu so se v spomin prikradle podobe njunih mladih dni, ko je bil Luka tudi sam ponosen lastnik Tomosa. Z iskrico v očeh je Filipu začel pripovedovati o svojih pustolovščinah na mopedu Tomos, predvsem o tem, kako je raziskoval nove poti in se počutil svobodnega.
Tudi mami so se začeli vrteti spomini svoje mladosti, ko je z Luko križarila po mestecu na Tomosu. Njeno navdušenje in nostalgični nasmeh sta Filipu povedala več kot besede same. Filip je tako spoznal, da je bila ta znamka kolesa pomemben del njune mladosti, podobno kot bo zdaj postal del njegove.
V tistem trenutku so se vsi trije zavedeli, kako se dobre stvari v življenju preprosto ponavljajo. Tomos je tako postal nekakšen vezni člen, ki je družino povezal skozi čas.
Skozi smejoče se obraze staršev je Filip videl, da so bile njune mladostne izkušnje na Tomosu neprecenljive, prav tako kot bo zdaj njegovo lastno doživetje na tem čudovitem kolesu. Ugotovili so, da bodo vezi, ki so se ponovno spletle skozi generacije, še naprej tvorile krog ljubezni, pustolovščin in lepih spominov.
In tako je Tomos Flexer postal simbol njihove družinske dediščine, vezi med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, ki jih bo vedno povezovala in navdihovala za nove pustolovščine, ne glede na to, kam jih bo življenje – zapeljalo.
Tomos Flexer – zopet med nami, zopet prepoznaven. Za nostalgike, ki z njim ponovno zaživijo, za poslovneže, ki se zavedajo pomena praktičnega in udobnega prevoza ter mladostnike, ki želijo biti kul na varnem in električnem kolesu!
Avtor ilustracij: Igor Ribič
Avtorica zgodbe: Majda Rogelj
